tajkuni_main_logo univerza_v_mariboru_tajkuni tajkuni_rozman_kotnik_brumen
     
 

O PROJEKTU

Namen

Zasebnost uporabnikov

 

TAJKUNI

Ivan Rozman

Mitja Kotnik

Boštjan Brumen

 

SAJ NI RES, PA JE

Navodilo za vnos

Seznam

 

LISTA ODSTRELJENIH

Navodilo za vnos

Seznam

 

TAJKUNSKE ZGODBE

Navodilo za vnos

Seznam

 

OSTALO

Kontakt

Izjava maj 2011

Izjava za javnost

Članek v Žurnal24

Članek v Financah

IVAN ROZMAN

Ivana Rozmana rodijo leta 1953 v Mariboru. Po zaključeni osnovni šoli je obiskoval SERŠ Maribor, zatem se je vpisal na fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1977 diplomiral. Magisterij je opravil na Visoki tehniški šoli v Mariboru leta 1980, pod mentorstvom prof. dr. Stiglica pa je doktoriral leta 1983. Njegov sošolec iz srednje šole, ki ni želel biti imenovan, ga je opisal kot odličnega in zavzetega dijaka, ki je bil zaprt vase in izrazito nekomunikativen.

Velja za odličnega raziskovalca z zavidljivo bibliografijo, ki obsega več kot 600 enot, medtem ko je njegovo pedagoško delo deležno mnogih kritik. V zadnjem času je slišati izgovore, da je preobremenjen z vodstvenimi obveznostmi, čeprav so njegova predavanja, na katerih bere iz prosojnic ali listov, monotona in nezanimiva že od začetka njegove kariere. Znano je tudi, da se je izredno trudil za nosilstvo predmetov, ki jih večinoma izvajajo njegovi sodelavci.

Poslovni del kariere je začel leta 1999, ko je bil izvoljen za dekana Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). V času njegovega dekanovanja so začeli z dvema novima študijskima programoma in preselili Inštitut za informatiko v nove prostore. Ocenjujemo, da so se v tem obdobju prvič pojavili dokazi, ki so potrjevali govorice o Rozmanovi nagnjenosti k prisvajanju javnih sredstev. Revizija poslovanja univerze in njenih članic je odkrila, da si je Ivan Rozman poleg svoje redne plače v treh letih izplačal še za 200.000 EUR avtorskih honorarjev. Avtorski honorarji naj bi bili povezani tudi s prenovo informacijskega sistema Univerze v Mariboru, pri katerih sta sodelovali podjetji MIPS in LanCom.
Ob tem je Rozman skupaj z izbranimi sodelavci, med katerimi ni bilo Boštjana Brumna, leta 2001 ustanovil obvodno podjetje Center za informacijske tehnologije (CIT). Podjetje s statusno obliko zasebnega zavoda je imelo sedež na naslovu Inštituta za informatiko. Soustanoviteljici novega podjetja sta bili prav podjetji MIPS in LanCom. V CIT je bila med drugimi zaposlena Melita Rozman Cafuta, hči Ivana Rozmana. Menimo, da gre pri opisanem primeru za prvo lovko univerzitetne tajkunske hobotnice. Koliko sredstev si je Ivan Rozman prisvojil prek obvodnega podjetja, ni znano [Delo, 2004].

Naskok na rektorski prestol je začel maja leta 1999, ko je organiziral in vodil soočenje rektorskih kandidatov dr. Ludvika Toplaka in dr. Davorina Kračuna. Takrat so se pojavile špekulacije, da je na srečanju odkrito podpiral Toplaka, da bi si tako zagotovil podporo administracije pri naslednjih rektorskih volitvah.
Na predlog senata FERI je leta 2002 kandidiral na volitvah rektorja. V svojem programu se je zavzemal za univerzo, ki bi bila akademsko - podjetniškega značaja ter izpostavljal avtonomijo članic v akademskem in ekonomskem smislu. Univerzitetno upravo je razumel kot servis za članice in poudarjal, "da mora biti vsak avtokratizem, ki se kaže v neenakopravnem položaju med rektoratom in članicami, presežen". Svojo podporo integrirani in decentralizirani Univerzi v Mariboru je izpostavil že pred kandidaturo. Leta 2000 je bil pobudnik in prvopodpisani odprtega pisma vodstvu Univerze v Mariboru, v katerem so rektorju dr. Ludviku Toplaku očitali nesprejemljivo centralizacijo univerze.

Prvi mandat so zaznamovale tudi številne afere. Najbolj odmevno je bilo skrivanje revizijskega poročila o poslovanju Univerze pod vodstvom dr. Ludvika Toplaka, ki ga rektor ni želel predstaviti senatorjem in upravnemu odboru. Epilog zgodbe je bila diskreditacija prorektorja dr. Zbašnika, ki so mu očitali okoriščanje s potnimi stroški, rektor pa mu je odvzel pooblastila.
Anemično vodenje univerze se je pokazalo tudi pri astronomskih honorarjih na Fakulteti za organizacijske vede (FOV), kjer je Ivan Rozman sprva podpiral milijonske dodatke k plači dekana Jožeta Florjančiča. Njegovo stališče ni presenetljivo, saj je tudi sam, prek CIT, izkoriščal sistem. Pod pritiskom javnosti je svoje stališče zatem spremenil in izumil izgovor, da za ukrepanje ni imel pooblastil.
V drugi polovici mandata je ustanovil univerzitetno podjetje Tehnocenter UM d.o.o., katerega namen naj bi bil povezovanje Univerze v Mariboru z gospodarstvom. Danes je slika okrog ustanovitve veliko bolj jasna. Ocenjujemo, da je ustanovitev Tehnocentra prvi formalni korak pri snovanju univerzitetne tajkunske hobotnice, medtem ko so osnovni cilji podjetja postavljeni v zadnji plan. Na osnovi Tehnocentra je nastal grozd obvodnih podjetij, s pomočjo katerih si rektor Ivan Rozman, njegova tajkuna, Boštjan Brumen in Mitja Kotnik, ter nekaj izbranih posameznikov intenzivno prisvaja javna sredstva.

Na predlog senata FERI in senatov novoustanovljenih članic Medicinske fakultete in Fakultete za Logistiko ter študentskega sveta Univerze v Mariboru, je kandidiral za svoj drugi rektorski mandat. Zasnoval je ambiciozni predvolilni program, ki ga objavljamo v celoti, poleg tega pa je objavljen na predvolilni spletni strani. Ocenjujemo, da gre v primerjavi s prvim volilnim programom za drastičen odmik od zavzemanja za decentralizirano in integrirano univerzo.

V trenutku nastajanja tega besedila je Ivanu Rozmanu ostalo še slabih šest mesecev vodenja Univerze. Običajno je to obdobje namenjeno oceni preteklega dela. Uradnih ocen vodstva ta trenutek še ni, jih bomo pa z veseljem objavili.

Rektorjev načrt učinkovitega upravljanja Univerze v Mariboru se je izkazal zgolj in samo za črke na papirju, medtem ko se je zgodila popolna centralizacija sistema. Rektor je odpustil večino tajnikov fakultet in na njihova mesta imenoval svoje ljudi. Zato tajniki na fakultetah niso več desne roke dekanov, ampak rektorjevi trojanski konji, ki na fakultetah skrbijo za izvajanje zamisli rektorata.

Če je bilo v prvem mandatu še zaznati njegovo idejo "Delaj z drugimi tako, kot bi ti želel, da drugi delajo s teboj, če bi bil na njihovem mestu" in se je rektor lahko pohvalil s tem, da so na Univerzi v Mariboru v njegovem mandatu odpustili samo enega delavca, potem je to danes samo še ironija. Po nekaterih ocenah je rektorat ta trenutek v sporu z več kot petindvajsetimi zaposlenimi, medtem ko je moralo oditi več kot dvajset posameznikov. Ivan Rozman je osebno odgovoren za izum tajnega glasovanja na senatu Univerze, s katerim lahko brez utemeljitev odslovi kandidate, ki ustrezajo habilitacijskim kriterijem, medtem ko se ne strinjajo s smerjo, v katero pluje univerzitetni tanker.

Vprašljivo je tudi zadovoljstvo študentov, vsaj tistih, ki niso v študentskih svetih. Študenti Medicinske fakultete (MF) bi, po naši oceni, veliko raje sedeli v novozgrajenih prostorih, medtem ko jim je rektor v zameno ponuja prebiranje "njihove" Katedre v prostorski stiski, ki je že pod mejo vzdržnega. Ocenjujemo, da je rektor osebno odgovoren, da se gradnja MF ni še niti pričela. Razlogi so navedeni v naslednjem odstavku.

Ocenjujemo, da je bila izpeljava tajkunskega holdinga poglavitni cilj rektorjevega drugega mandata. Z njegovo spretno zasnovo je slovenskemu akademskemu in širšemu prostoru demonstriral, kako je mogoče v vsakem projektu kanalizirati javni denar. Če je šlo pri ustanovitvi CIT in aferi FOV za krajo javnih sredstev, potem lahko sedaj govorimo o sistemu, ki omogoča prečrpavanje davkoplačevalskega denarja v žepe Ivana Rozmana in izbranih posameznikov. Menimo, da je Ivan Rozman idejni oče projekta univerzitetne tajkunske hobotnice. Ne gre prezreti, da je na vsakem dokumentu njegov podpis, zato je za njen nastanek in rast osebno odgovoren. Po drugi strani se strinjamo z ocenami v nekaterih medijih, da njegova pomočnika univerzitetno tajkunsko hobotnico uspešno vodita in jo spretno širita.